Philippe Jaccottet

Philippe Jaccottet (1925), francoski pesnik in prevajalec, velja za enega najpomembnejših sodobnih francoskih pesnikov. Njegova poezija je prevedena v več kot dvajset jezikov, za svoje ustvarjanje (pesniško in prevajalsko) je prejel najbolj prestižna francoska in evropska priznanja (Grand Prix de Poésie de la Ville de Paris, 1985; Grand Prix national de Poésie, 1995; Prix Goncourt de la poésie, 2003). Njegova zbrana poezija je leta 2011 izšla v najprestižnejši francoski knjižni zbirki Pléiade pri založbi Gallimard.

Foto: Isolde Ohibaum 

 

Prevodi pri Hiši poezije

Konec zime 

Le malo, nič, kar bi pregnalo
grozopred izgubo prostora,
ne ostane blodni duši

Vendar je, lahkotnejša,
negotova v svojem trajanju,
morda ona tista, ki opeva
z najčistejšim glasom
razdalje zemlje

*

Posevek solz
na spremenjenem licu,
lesketajoči letni čas
zmotenih rek:
žalost, ki spodjeda zemljo

Starost gleda sneg,
ki se oddaljuje po gorah

*

V travi po prestani zimi,
te sence manj pritiskajo kot ona,
so plahi, potrpežljivi gozdovi
obzirna, zvesta,

še neopazna smrt

Vedno v vrtljivem dnevu
to letenje okoli najinih teles
Vedno na ravnici dneva
ti grobovi iz sinjega skrila

*

Resnica, ne-resnica
se razblinjata v nič

Svet, nič bolje varovan
kot preveč ljubljena lepota,
iti čez tebe pomeni slaviti
zaneteni prah

Resnica, ne-resnica
žarita, odišavljeni pepel

 

Prevedla Ivan Dobnik in Nadja Dobnik