Mahmud Darviš

Palestinski pesnik Mahmud Darviš sodi danes v sam vrh sodobne arabske poezije in je s svojim literarnim ustvarjanjem in delovanjem dosegel svetovno slavo in mednarodni ugled. Njegove pesmi v arabskem svetu na najvišji umetniški ravni utelešajo kolektivno in individualno zavest in zavednost, boj Palestincev za narodovo identiteto, za avtonomijo in suverenost, v svetovnem merilu pa te pesmi predstavljajo in upodabljajo besedno umetnost na najvišji jezikovni, miselni in čustveni ravni, ki opominja na temeljne človekove pravice in dolžnosti do bivanja, sobivanja, osebne in narodove identitete. Za svoje delo je bil nagrajen z najuglednejšimi arabskimi in mednarodnimi literarnimi nagradami in priznanji, med drugim je leta 2007 prejel tudi Zlati venec na struških večerih poezije. Pesnik Mahmud Darviš je umrl avgusta leta 2008 v Bostonu in je bil z velikimi častmi prepeljan v rodno domovino in pokopan v Ramali.

 

Prevodi pri Hiši poezije

Pesem 

Ko se sam vračam domov,
nimam ničesar, razen samote,
v rokah ni prtljage in v srcu ni rož.
Vrtnice sem razdajal
nesrečnikom že od ranega jutra.
Boril sem se z volkovi
in zdaj se vračam domov
brez zvonkega smeha,
brez šelestenja njenega poljuba,
brez prhutanja njenega dotika,
brez njenega vprašanja o meni
in moji nesreči.
V samoti si skuham kavo
in v samoti jo spijem,
v življenju sem izgubil ...
izgubil užitek.
Prijatelji moji so svetilka, poezija in samota,
nekaj cigaret in časopisi, črni kot noč.
Ko se vračam domov,
čutim praznino doma.

 

Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady