Romain Gary (Émile Ajar)

ŽIVLJENJE PRED SEBOJ (La vie devant soi)

Roman Življenje pred seboj je leta 1975 prejel Goncourtovo nagrado in se v zgodovino francoske književnosti zapisal iz več razlogov. V prvi vrsti zaradi pretresljive in humorne pripovedi dečka Moma, ki živi z ostarelo Madame Roso, in zaradi inovativnega in mojstrskega načina pripovedovanja. Poseben pečat daje romanu tudi dejstvo, da ga je pod psevdonimom napisal izjemni pisatelj Romain Gary, ki je leta 1956 že prejel Goncourtovo nagrado za roman Korenine neba. Garyjeva brezčasna zgodba o prijateljstvu in ljubezni, o strpnosti in odpuščanju, o strahu pred staranjem in samoto je doživela več izjemnih filmskih in gledaliških priredb.

»Zelo inteligenten fant si, zelo občutljiv, celo preveč občutljiv. Velikokrat sem rekel Madame Rosi, da ne boš nikoli tak kot vsi ljudje. Včasih tako nastanejo veliki pesniki, pisatelji, včasih …«
Zavzdihnil je.
»… in včasih uporniki. Ampak naj te ne skrbi, to nikakor ne pomeni, da ne boš normalen.«
»Res upam, da ne bom normalen, doktor Katz, samo barabe so vedno normalni.«
»Normalne.«
»Vse bom naredil za to, da ne bom normalen, doktor …«