Andreï Makine / Otočje drugačnega življenja

Otočje drugačnega življenja

Otočje drugačnega življenja velja poleg Francoskega testamenta za eno temeljnih del Andreїa Makina. Roman se odvija v Sibiriji in skozi napeto zgodbo lova za pobeglim kaznjencem niza pred bralca vprašanja o odnosih, vrednotah in ujetosti v večne igre tekmovalnosti, napuha in sovraštva.

Pomislil sem na filozofe, ki sem jih študiral. Grške in rimske, srednjeveške mistike, Kanta, Hegla, neizogibnega Marxa in Lenina … Vsi so očitno prezrli bistveno: to jedro človeka, to živalsko in plemensko zlitino, ki je nobena absolutna Ideja ne more preseči, nobena revolucija ne uspe zatreti.

Povsod naokrog, po taboriščih, ki jih je skrivala tajga, je na tisoče trpinčenih senc živelo v barakah, ki so bile komaj kaj udobnejše od mojega zaklonišča. Kaj lahko filozof ponudi tem zapornikom? Vdanost v usodo? Upor? Samomor? Ali celo vrnitev v življenje … Svobodno življenje? Toda kakšna je bila ta »svoboda«? Delati, jesti, se zabavati, poročiti se in razmnoževati? In se, od časa do časa, vojskovati, metati bombe, sovražiti, ubijati, umreti. Nobena modrost ni dala odgovora na to tako preprosto vprašanje: kako preseči naše telo, ustvarjeno za poželenje, in naše možgane, narejene za zmagovanje v igrah rivalstva? Kaj narediti s to človeško živaljo, pretkano, cinično in večno nezadovoljno, s tem življenjem, ki ni bistveno drugačno od napadalnega gomazenja žuželk, ki so se žrle med sabo v razpokah mojega zaklonišča?