Miha Maurič

Miha Maurič (1983) je filozof, pesnik in programski vodja Centra za poezijo Tomaža Šalamuna. Uredil je zbir šestih Šalamunovih pesniških zbirk, ki so posthumno izšle v knjigi“Jutro”(Beletrina,2018). Je član umetniškega kolektiva Ignor in soorganizator pesniškega maratona ob svetovnem dnevu poezije. Njegove pesmi so objavljene v pesniških zinih, na spletnem portalu LUD Literatura, v reviji Monstruma ter v knjižni antologiji “Slišiš goreti sonce” (Hiša poezije, 2019), ki je naslovljena po njegovem verzu. Oktobra 2019 je izdal chapbook z naslovom “Podivjan raznos gravitacije” (MIK). Živi in ustvarja v Ljubljani.

(Foto: arhiv avtorja) 


Žvižg je balon v trupu 

 

žvižg je balon v trupu
ko se pokrajina razteza
skozi ude
psiha se strga
kot papirnat šiv
palica spolzi pod rebra
škljucneš v paro
skozi periskop
zašiješ črto
nenadoma
zadišiš po
dihanju
groblje pade v sonce
s košaro
zrak tehta
zaprašiš se
skelet ti spolzi v nogavico
krogla pade v torzo
dihanje je
nepovratno
izgubljanje
izpahneš si misli
izzveniš v naphano
praznino

 

(...)

 

 

 

(Poetikon 87-88 2019)