Milan Novak
Milan Novak, rojen leta 1965 v Mariboru, je človek plesa, poezije in risbe. Večni »zaljubljenec v pisane besede« sodeluje na mnogih mednarodnih festivalih v Sloveniji, v Makedoniji, Črni Gori, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Hrvaški, Romuniji. Piše prozo in pesmi. Prireja literarne dogodke z elementi poezije, plesa/giba, glasbe in videa. Je soorganizator pesniških srečanj v Varaždinu, IMPULS – poezija u kafiću. Njegova dela so prevedena v hrvaški, angleški, nemški in romunski jezik. Zbirke: Vzdih in izdih (2011), Zvezda (2013), Črna-Crna (2016), Tišina (2017). Od leta 2014 živi v Varaždinu na Hrvaškem.
(Foto: arhiv avtorja)
Mrak reže misli
Mrak
se ovija okoli mene
moker
hladen mrak
kot jermen
urezan iz govejega hrbta
potopljen v vodi ves dan
z njega se cedi hladnost
smrtni dotik kroži okoli vratu
v ohlapnih zavojih
odmerja proste centimetre
dovolj širok prostor za vračanja
a preozek za vrnitev
Mrak
ki preide v temo
izsuši svetlobo
izsuši trakove
postajajo tesnejši
režejo v vrat
MRAK REŽE MISLI
krči jih v ponavljanje nekaj besed
molitve kletve obupa
kaplje znoja vlažijo trakove
da popustijo
a to je le hladen sij meseca
bledikast odsev ni dovolj močan
za branje svetega pisma
ostane le tisto česar se spomnim
a tega je malo
s kletvami je lažje
Spet tema
izginjajo imena
izginjajo pomeni
izginjajo podobe
in zlog se ponavlja
V razsušenem obupu
je govedina vse manj prožna
takrat pomislim
če me zdaj poščije pes
mi reši življenje
a kaj bi z njim
ko so mi krave pomulile
vse rože smisla
do korenin
