Milan Dekleva
Milan Dekleva, rojen 1946 v Ljubljani, pesnik, pisatelj, esejist, skladatelj. Diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na FF v Ljubljani. Za svoje delo prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada (1989), Jenkovo nagrado (1990), Rožančevo nagrado, (1999) dvakrat Veronikino nagrado (2003, 2008), Prešernovo nagrado (2006) in nagrado Kresnik (2006). Zbirke: Mushi mushi (1971), Dopisovanja (1978), Nagovarjanja (1979), Narečje telesa (1984), Zapriseženi prah (1987), Odjedanje božjega (1988), Panični človek (1990), Preseženi človek (1992), Kvantaški stihi (1994), Šepavi soneti (1995), Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo (1996), Sosledja (2001), Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira (2001), V živi zob (2003), Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega meniha (2008), In Darwinu zadrhti roka (2016), Gestalt (2017). Živi in ustvarja v Ljubljani.
(Foto: Anja Dobovšek)
Zora in čriček
Prolog
EOS
Kepa svetlobe sem, zamet svetlobe,
pretkana čipka žarkov.
Rojena, da drhtim in plešem
kakor plamen.
Rojena, da drhtim in mislim
kakor plamen.
Rojena, da drhtim in pôjem
kakor plamen.
Pojem in pojemam, pojemam
in se vračam, spet in spet,
kot odrešilna, tolažeča vest.
Ker v temi sploh ne spim
ampak počivam in med počitkom
že izbiram čevlje za na pot.
Na pot ponavljanj. Ni lahko
ločiti tème in snovi od valovanja,
tudi če si ves prežarčen od strasti.
Prinašam dan, mudi se vam,
ljubimke in ljubimci, pohitite!
Ni lahko
ločiti žene in moža od prepotene rjuhe,
tudi če si lepa in nabrekla mlada zora.
