Krištof Dovjak
Krištof Dovjak, rojen leta 1967 na Švedskem, dramaturg, pesnik, gledališki kritik. Diplomiral je iz primerjalne književnosti in filozofije. Je član Društva slovenskih pisateljev in Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Od leta 2002 dela kot samozaposleni v kulturi. Kot dramaturg je sodeloval z večino slovenskih gledališč. Pri Cankarjevi založbi je izdal pesniški zbirki Veter v Odiseju (1999) in Prometej na plakatu (2007). Pri založbi Alica sta leta 2009 izšli knjigi Igre iz mesta in Igre z dvora, z izborom šestih dramskih besedil. Akademik dr. Taras Kermauner v projektu Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike obširno piše tudi o njegovi dramatiki. Leta 2011 je pri založbi UMco izšla Kermaunerjeva knjiga Dramsko videnje(volja?) - Dovjakova dramatika. Živi v Ljubljani.
(Foto: N. D.)
Brusnice
I.
Iz pripovedovanj nabira. V kovinski lonček z vžgano rdečo vrtnico,
ki ga je dobil od ome v dar, nabira.
Brusnice nabira.
Z domnevami briše jok očeta, kakor bi brisal orošene lupinice.
Načenja tukajšnost in trka.
Trka ob neprisotnost,
trka, dokler se lonček ne prevrne.
II.
Tudi nabira brusnice, in jih jé ob ananasu,
da bi se časi iz gozdov severa in devetmesečja
ne zgnetli v trolu temveč v tisto, kar žene, kar piha.
III.
Se začenja ne zgodba, ne mit, ne trditev, ne aksiom,
misel, ranljivo, torej polmisel o odsotnem,
o – recimo – gozdarju, ki je bil, brusnica,
nehote(?),
ponevedoma(?),
po površnosti(?),
brez občutka(?)
(vprašljivo) zavezo preklal,
pa pustil, da dogovorjeno v počeno tnalo zdrsne?
Ali obstaja guba, bukovina?
Je dovolj, da se izreče: »Celo premog se razkolje in v tem je kriv!«
Žri premog, brusnica.
