Miljana Cunta
Miljana Cunta, rojena leta 1976 v Šempetru pri Gorici, je magistrirala iz angleške književnosti na Univerzi v Ljubljani. Izdala je dve pesniški zbirki: Za pol neba (Beletrina, 2010) in Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja (KUD Logos, 2014). Prva je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado, druga pa za nagrado Prešernovega sklada. Njene pesmi so bile prevedene v italijanščino, angleščino, hrvaščino in francoščino ter predstavljene na mnogih festivalih doma in čez mejo. Prevedla je izbrane pesmi G. M. Hopkinsa, C. G. Rossetti, D. Levertov ter sodobnikov L. Nataleja, F. Tomade in G. Fierra. V pripravi je njena tretja knjiga pesmi, Svetloba od zunaj, iz katere so pričujoče pesmi.
(Foto: Arhiv avtorice)
Poskus padca
Ob sliki Pietra Brueghla starejšega Pokrajina z Ikarjevim padcem
Kakor da,
napiši,
ni bilo še
padca. Le poskus
izgubiti
to telo:
v zraku,
med objemom in objemom
nepripadno.
To telo –
začetek neobljudenih poti,
v kljubovanju utehi
vsakega postanka.
Kakor da,
napiši
(in ne izbriši),
svoboda zgolj lebdi,
zgolj v zraku, zgolj nikogaršnja
uteha:
daritev nezlaganih
iz objema v objem je
čisto blizu soncu
a níkdar v njem.
Kako lebdi,
leti in kot da
pada,
kako je vse bolj daleč,
vse bolj drobna,
vse bolj
nizko. Kakor da,
napiši, ni bilo še padca,
le daljni, komaj vidni, komaj slišni
pljusk.
