Jurij Hudolin
Jurij Hudolin, rojen 1973 v Ljubljani, pesnik, pisatelj, urednik, kolumnist, scenarist in prevajalec. Je avtor petnajstih izdanih knjig v Sloveniji in trinajstih izdanih v tujini. Skoraj desetletje je urejal literaturo pri reviji Apokalipsa, kjer je deloval tudi kot odgovorni urednik, bil je glavni urednik založbe VBZ (Zagreb) in dolgoletni član uredniškega odbora knjižne zbirke Beletrina. Gostoval je na številnih pesniških festivalih, njegova poezija je objavljena v številnih revijalnih prevodih, zastopan je v več domačih in tujih antologijah poezije. Zbirke: Če je laž kralj (1991), Ajdbog in ptičvolkkača (1992), Bestije (1993), Divjanje (1994), Prividi nemirnega čudaka (1998), Govori ženska (2001), Ljubezni (2009), Žival in lakaj najdeta ljubezen (2009), Prištinski dnevnik (2015). Živi v Istri.
(Foto: Matej Družnik)
Rdeča istrska prst
Sedim na vrtu v stolu iz protja,
kakor v pleteničju črk, besed, ki sem jih
danes začivirikal in so takoj sprhnele v pozabo,
gledam v odsev
sončne svetlobe v vedru vode, kjer namakam noge,
opazujem rožmarin, sivko, figo, oljko, lovor in
višnjo, vse omamno diši in zato sem tu doma.
Včasih ubijam lubadarje in škorpijone, da preženem
popoldansko melanholijo in manično ošabnost
sodobnega časa in se potem kakor podlasica
prihuljim, živim onkraj demarkacijske črte,
kjer je najbolj nevarno pomankanje samozavesti,
strah in ritolizništvo prebijeta vsak zvočni zid.
Bilo je včasih, ko se je bolezen v meni
že pošteno razkomodila, bil sem že v depadansi
zla in me je prvič močno prevevalo, da je največja
dobrina in življenjska progresija primitivizem in
kompozicija nesoglasij in kovnica kompleksov,
a bil sem močan kot boškarin,
da bi sesul vsako transportno vozilo, ki pelje novo pošiljko
senzitivnosti.
V uporabi žaljivk imam velike izkušnje,
za vrt na rdeči zemlji dajem več,
ne z besedo – klecajočim kljusetom: morje bi zarjovelo
kakor klano govedo od te ljubezni,
kot nož, ki ga brusim v konobi, ko fermentira malvazija,
ljubiti rdečo zemljo bolj od vsakega slehernika,
da se spet rodi besedna vez: biti človek.
(Poetikon 67-68, 2016)