Radharani Pernarčič
Radharani Pernarčič, rojena leta 1979, pesnica, dipl. koreografinja/plesalka in dipl. kulturna antro-pologinja. Izdala je dve pesniški zbirki, Vesolje žalujko, veter žaluzije in Bull-roarer; tretja zbirka Skalpel za sanjsko membrano čaka na založnika. Objavlja v domačih in tujih revijah, njena poezija je prevedena v mnoge jezike in objavljena v mednarodnih antologijah. V ansamblu Icy Noctiluca je začela pisati tudi poezijo za glasbo. Deluje kot interdisciplinarna umetnica: ustanovila je SENSEncePICNIC: platformo za raziskavo giba, senzibilnosti, izkušnje in percepcije, njen opus pa sestavljajo tudi plesne predstave in antropološke raziskave. Trenutno je v nastajanju njena četrta pesniška zbirka Sinesteznik Castra Fik Arke – študija sinestezije jezika in oda nesmislu.
Stik: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
http://ski.emanat.si/radharani-pernarcic/
http://pocetje.tumblr.com/
https://sensencepicnic.wordpress.com/about-2/
(Foto: Juš Škraban)
Cikcakel VIII
Začelo se je poletje. Svetlolase ptičice so
kabrioletale po cestah v lahnih oblekah,
brez strahu in strehe nad glavo.
Castru Fik Arki se je ožgolelo
teme svetilo v soncu.
Skoraj milo se mu je stožilo, ko ga je delovni
stožec na cesti spomnil na krog
razsvetljenih umetnikov, ki se je
nekoč zbiral okoli progresivnega
avstralskega aboridžina Milča.
Svoj čas so ga vsi častili, bil je
priznana figura, poznavalec lepih
alergij, ki se je zaljubil v Bologno Kiss,
dolgoletno urednico Poznanstvenega
inštituta in revije za telirane literatoželezne traverziate.
A po tistem, ko je Avdiovizionarski laboratorij
postal le še arhiv za visokotonske ocvilke,
je povsem potihnil in izginil z agresivne scene.
Njegov odhod, novica o nenadni poroki
Kissove in nekega Jesiha, predvsem pa
Konfiguracija alegorij, kot sta njun,
leto pred svojim izidom objavljen,
posttravmodernistični manifest
naslovila ruska reformista
Aleksander Knjiganejev in Boris Padcev,
so radikalno zaznamovali konec obdobja.
