Peter Rezman

Peter Rezman, rojen 1956 v Celju, živi v Plešivcu, izučen jamski električar, končal elektro-tehnično šolo - jaki tok. Leta 1983 uvrščen v antologijo Slovenske rudarske pesmi. Knjige pesmi: Pesmi iz premoga (1985), Delavske pesmi (1991), Družmirje (1998), Žvalinjak (otroška slikanica, 2014). Proza: Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman (1985), Skok iz kože, (2008; nagrada fabula za najboljšo zbirko kratke proze), Nujni deleži ozimnice (2010; nominirana za nagrado fabula), Pristanek na kukavičje jajce (2010), Zahod jame (2012; finalist za nagrado kresnik), Tekoči trak (2015; nominiran za nagradi kritiško sito in kresnik), Barbara in Krištof (2016). Dramski teksti so objavljeni v knjigah Beseda te gleda (2009) in Ljubljana – Gospa Sveta (2010).

(Foto: Tihomir Pinter)

Zidani most

Tako preprosto ne nazadnje tudi ni, prestopati iz

ene ljubezni v drugo. Ljubezen je v srcu in vedno
ena sama in vedno enaka. Srce pa ni takšno, kot
Zidani

most, kamor prihaja veliko vlakov iz treh smeri
in je možno prestopati po mili volji in odhajati
v tri različne smeri. Kri je samo ena in ista in
kroži

skozi eno srce. V tem je bistvo stvari. Oboki
kamnitega mostu se pnejo visoko nad reko.
Niso iz gladkih mišic. Kamniti most je iz
kamna.

Čeprav okoli mostu nenehno drsijo plazovi
in poti nad Zidanim mostom izginjajo kot za
šalo, je ta čvrst. Skrit v soteski in varen pred
letalskimi

napadi in izlivi ljubezni pod kamnitimi oboki
in nekatere pravijo, da imam kamen namesto
srca.

(Poetikon 67-68, 2016)