Teja Gale

Teja Gale, rojena leta 1997, je gimnazijo obiskovala v Ilirski Bistrici. Študira biopsihologijo v Kopru. Svoje romane je izdala pod psevdonimom Annalight Night (trilogijo Uslužbenka smrti, Uslužbenka Zmaja, Uslužbenka senc) in Poljub Črnega jezera. V zadnjem času se preizkuša tudi v poeziji. Objavlja v Stopinjah (Ilirska Bistrica) in v Supernovi (Celje).

(Foto: arhiv avtorice)

Razpotje

Toliko različnih poti obstaja
Toliko razpotij na posamezni je mejnici.
Toliko možnosti nas obdaja,
Prava pot na neuhojeni je stezici.

Stojim na križišču svoje usode
(prepričana, da ne gre za tvoje zablode?)
Sprašujem se, katero pot naj uberem.
(Dovoli. Naj ti jo jaz izberem.)
Razpeta med željami srca in razuma
(Trapa, saj si vendar brez lastnega uma.)
Premišljujem o količini poguma,
ki skriva v moji majhni se posodi.
Moj um me ne pomlaja, edina vem …
Toliko različnih poti obstaja.

Od zunaj prihaja toliko različnih glasov,
(skušamo te usmeriti do pravih osnov)
Noben pa ne pripada meni.
(včasih ne moreš zaupati le sebi)
Naj prisluhnem v dobri veri njim,
(če bi nam že prej, ne bi ostala z njim.)
In upam, da ne sodelujejo z zlim?
Ozrem se v daljavo.
Križišča so še naprej, na levi in desni stezici.
Toliko razpotij na posamezni je mejnici.

Za menoj so stopinje,
(obrni se, pusti prihodnosti pustinje)
Ne bom jih prehodila dvakrat, saj nisem preč.
(korakov naprej zate ni več)
Utihnite. Ne živim zares. Vsi ti glasovi…
(Glasovi…sovi…sovi…)
Vsak moj dih je upih sveče,
Njena senca slika naklonjenost moje sreče.
A nekaj vendar ne pride v poštev. Vdaja.
Toliko možnosti nas obdaja.

Leva ali desna,
Nazaj namreč ne grem.
K vragu z vsem,
Čas za obžalovanje bo na oni strani,
Ko zares bo konec z nami.
Leva ali desna,
Ena izmed mojih pravih je poti.
Vdahnem in grem naravnost.
In našla sem na glavni jo mejnici,
Prava pot na neuhojeni je stezici.

(Poetikon 67-68, 2016)