Kristian Koželj

Kristian Koželj, se je rodil leta 1984 v Celju. Zaposlen je kot knjižničar v Osrednji knjižnici Celje, deluje pa tudi kot samostojni gledališki ustvarjalec in pedagog. Svoje pesmi, kratke zgodbe in eseje je objavil v literarnem zborniku Rp Lirikon 21 in literarnih revijah Poiesis, Vpogled, Spirala, Locutio in Vsesledje. V tandemu z Nino Pečar je sodeloval na XIV. mednarodnem literarnem srečanju Lirikonfest v Velenju. Leta 2013 je na literarnem natečaju Založništva tržaškega tiska za kratko zgodbo prejel prvo nagrado. Leta 2014 pa se je, prav tako s kratko zgodbo, uvrstil v finalni izbor Festivala mlade literature Urška.

Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 

(Foto: Eva Klevska)

(Nikoli) cel

Začelo se je okrog desete zvečer.

Najprej te je zaskelelo levo pod prepono,
ko si se obrnil vstran.

Pod počeno nitjo se je razlila kaplja krvi
in umazala novo svileno posteljnino,
v kateri je ponoči udobno bedeti.
Potem je šiv popustil v celoti.
Odpadla je krpa - s prsnega koša.
Takoj za njo še tista čez želodec.
Pa ena manjša, čez jetra in vranico.
Ob svitu si bil kup rdeče obrobljenih cunj.
In brezoblična gmota belega polnila.
Razmišljaš, da bi se moral sešit nazaj.
In se spomniš, da je šivalni pribor ostal v kovčku,
v katerega je spakirala svoje stvari.
Nekateri robovi so preveč scefrani in prepereli.
Sicer pa ti šivanje nikoli ni šlo zares od rok.
Morda tu in tam kakšen gumb,
pa še takrat s krvavimi prsti.
Globoko vdihneš. Oceniš svoje možnosti.
Lahko da te bo našel nekdo s šivalnim strojem.
Opral te bo. Obrezal uničene robove.
Dodal nekaj novih kosov.
Kakšnega še uporabnega iz drugih kupov.
Pa novo belo polnilo, ker bo starega scefrala mačka.
Nekaj skupnih večerov in boš kot nov.
Vsi bodo to opazili. In ti povedali.
Še sam se boš počutil tako.
Končno cel.

Samo ...

... potem pazi, ko se obračaš vstran.