Dino Porović
Dino Porović (1963-2019), bosanski pisatelj, pesnik, novinar, risar in glasbenik, rojen v Brčkem, je diplomiral na Fakulteti političnih znanosti v Sarajevu, kjer je tudi živel in ustvarjal. Bil je član Društva pisateljev Bosne in Hercegovine, Društva novinarjev Bosne in Hercegovine ter član Pedagoško-glasbene skupine Pravo lice. Idejni ustanovitelj združenja umetnikov Planet Poezija, ki organizira pesniška srečanja in izdaja letne almanahe z objavami pesmi številnih pesnikov, med katerimi so zastopani tudi slovenski avtorji. Dobitnik več priznanj. Skupaj s Tamaro Čapelj avtor pesniških gledališč. Delo: Kalendarom pozutjelih listova bijele starke hode (kratke zgodbe in poezija, 2011), Ili smrt fašizmu ili sloboda narodu (kratke zgodbe in poezija, 2012), Homorominjanja (pesniška zbirka, 2015), Pred vigvamom bijeli čovjek crven pod kožom (pesniška zbirka, 2018).
(Foto: arhiv avtorja)
Prevodi pri Hiši poezije
Rojstni dan Indijancev
Hej, očka,
deset dni pijem antibiotike
in pouk imam, ne bom prišel do knjižnice.
(Znova preverjam SMS sporočila!)
***
Oh, pri Manitu!
Telo je jetniška samica obsojenca po imenu Smrt.
V njej sem doživljenski zapornik.
V meni obeduje Srce.
V mene je prišla Duša.
V meni trka Misel.
Na pisalnem stroju “Olimpija” pomilostitev.
“V imenu naroda ...” ki se ljubi kot bratje
za sto eurov, za tisoč Ka-eM-ova.
O, Manitu,
dolžniki smo mami in očetu, bobnu, ki ima rad toploto prahu.
Mokasini se povežejo z duhom mrka.
V nas zastoka ples.
Beseda dahne v nas
Jok zastane v nas.
Ne ljubite nasilja
v pričevanjih o kavbojcih, dih Indijanke je v
wigwamu
pred katerim sedi pod kožo Rdeč Beli človek.
V pipi miru je dim.
V vulkanu zapis.
V vesolju utrip.
Filmski trakovi “Kodak” v bunkerjih sanjajo
imena izginulij ljudstev, ki se še vedno ljubijo kot bratje
za sto diamantov, za tisoč unč zlata.
Odpustite nam. Odpustite!
Prevedla Cvetka Bevc