Nikola Madžirov
Nikola Madžirov (1973) je avtor pesniških zbirk: Za zapahi mesta (nagrada Studentski Zbor, 2000), Nekje, nikjer (nagrada Aco Karamanov, 1999), Asfalt, toda nebo (2003), Vmestu, nekje (2004) ter Premaknjen kamen (2007). Za slednjo je prejel evropsko nagrado za poezijo Hubert Burda ter najpomembnejšo državno nagrado za poezijo Brata Miladinova. S prevodi v več kot trideset jezikov je njegova poezija segla daleč prek meja rodne Makedonije. Nekaj njegovih verzov je uglasbil saksofonist Oliver Lake, Adam Zagajewski pa je zapisal, da so njegove pesmi kot slike ekspresionistov: polne gostih, energičnih potez, kot bi se v istem hipu rojevale iz imaginacije in se spet vračale vanjo, kot nočne živali, ki jih zablisne svetloba avtomobilskih žarometov.
(Foto: arhiv avtorja)
Dnevi predvidevanja
Zemlja, kateri pripadaš,
premika nebo po zakonih
zapuščanja.
Dnevna predvidevanja
so daleč od tebe, kot zvezde od
točnosti noči.
Proti večeru se sonce spušča v dimnik,
pokončen kot merek na obzorju,
in vonj po lipi prenika skozi
rešetke iz prvih nadstropij potomcev,
ki hranijo vsa naša hrepenenja.
Ne verjameš v dokumentiranost
objemov in nerojenih otrok.
Davna ljubezen se vrača k tebi
kot sestradan pes na prag
novega življenja.
Prevedla Namita Subiotto
