P. B. Shelley
Percy Bysshe Shelley se je rodil leta 1792 v Sussexu. Bil je najstarejši sin bogatega posestnika s sedežem v parlamentu. Kot najstnik se je šolal na prestižnem kolidžu v Etonu, leta 1810 pa se je vpisal na znamenito Oxfordsko univerzo. Le nekaj mesecev po vpisu je bil zaradi vpletenosti pri nastanku in izdaji pamfleta Nujnost ateizma (The Necessity of Atheism) iz univerze izključen. Ker se avtorstvu ni želel odpovedati, so se pretrgale tudi njegove vezi z očetom in družino. Leta 1812 se je srečal s filozofom Williamom Godwinom, pionirjem politične filozofije anarhizma, ki je prevzel vlogo njegovega duhovnega očeta. Bil je izjemno plodovit pesnik. Napisal je več obsežnih pesniških del, med drugim verzno tragedijo Cenci (The Cenci, 1819) in dramsko pesnitev Razvezani Prometej (Prometheus Unbound, 1820). Umrl je leta 1822 v nesreči na Ligurskem morju, star devetindvajset let.
(Slika Alfreda Clinta)
Elegija ob smrti Johna Keatsa
XXXIX
Zdaj tiho! Saj ni mrtev, saj ne spi—
prebudil se je le iz sna življenja—
zgubljene v zlem prividu, nas drži
prikazen v krempljih praznega besnenja,
v zanosu se bodalo duše spenja
k nevidenemu niču.—Kot mrliči
trohnimo v grobu; strašna beda
iz dneva v dan nas zjeda in krotiči,
v živečih skalah mrk se up črviči.
. . .
XLIV
Čudes, posutih na oboku časa,
mrakoba, ki zastre jih, ne ubije;
kot zvezde vzpno do svojega se pasa,
in smrt je nizek čad, ki ne izmije
luči, ki jo zastre. Ko domišljije
moči srce iz smrtne sle spustijo
in se ljubezen v njem z življenjem bije
za vir pogube, mrtvi tam živijo
in v zraku zlem kot svetel piš lebdijo.
Prevedla Tadeja Spruk
