Isabella Leardini

Isabella Leardini se je rodila leta 1978 v mestu Rimini ob Jadranskem morju, svoj pesniški prvenec z naslovom La coinquilina scalza (Bosa sostanovalka) je objavila leta 2004. Z besedili, ki so se pojavila v omenjeni zbirki, je dve leti pred tem prejela italijansko pesniško nagrado Eugenia Montaleja. Njene pesmi so objavljene v antologijah tako v Italiji kot tudi v nekaterih evropskih državah. Je umetniška voditeljica festivala Parco Poesia in nagrade Premio Rimini za mlade pesniške ustvarjalce. Izvirniki pesmi, katerih prevode objavljamo, so natisnjeni v cvetniku Nuovi poeti italiani 6, ki ga je založba Einaudi objavila leta 2012, uredila pa Giovanna Rosadini.

(Foto: arhiv avtorice)

Bosa sostanovalka

Ko sem bila otrok, sem loputala z vrati ...
Ko sem postala tista, ki ostaja
sede, ki prazni poletja,
ki gleda sobo z balkona,
da bi videla ali ni nazaj grede
še zadnja prikazen odšla?
Novega psa imam, ki spi na boku,
a vračajo se isti dolgi večeri,
vrata, ki loputajo sama zase
brez hrumeče prižganih tresljajev.
Potrebno je imeti naravo tistega, ki ostaja,
da moremo zadržati oči na slovesih,
ki trajajo dlje, če jih sami ustvarimo.

Odkar sem te srečala, se mi še vedno ljubi
kaj obesiti na zid.
Počutiti se pomirjen s svojimi zidovi.
A vzdolž kratke kretnje, na isti
način urejanja sveč,
je že vse v pričakovanju tvojega pogleda
in nagle vrtoglavice letnih časov,
ki bodo minili, preden boš zagledal.
Tudi tako se vstaja in živi
kot bi praznili in polnili dom,
ne s seboj, ampak s prihodom nekoga.

Prevedel Primož Sturman