Gojko Božović
Gojko Božović (Plevlja, 1972), je pesnik, esejist, avtor pomembnih antologij sodobne srbske poezije in proze. Živi v Beogradu, kjer vodi založbo Arhipelag. Je urednik pri več književnih revijah. Preveden je v številne jezike in bil večkrat nagrajen, tako za poezijo kot za esejistiko, tako doma kot po svetu. Zbirke: Duša zveri (1993), Elementi (2006), Obližnja božanstva (2012). Esejistika: Mesta koje volimo. Eseji o srbskoj poeziji (2009). Izbrane pesmi so iz zbirke Obližnja božanstva, pesme i hronike / Priročni bogovi, pesmi in zapiski, ki jih je izdala Narodna biblioteka Stefan Prvovenčani v Kraljevu (2012), v zbirki Poezija danes.
(Foto: arhiv avtorja)
Kot v zgodbi
Mit se začne ob izviru.
Prvi curek reke je prva beseda v zgodbi,
Ki je bilo že zdavnaj izrečena,
In ki se obnavlja po predpisanem redu
Z vsakim jutrom,
Neizogibna kot jutro in večer,
Nespodbitna kot izmenjava letnih časov
Ali premena ciklusa v naravnem redu.
Takrat se ponovno, kot v v zgodbi,
Postavljajo ob reki mostovi,
Ali se, namesto mostov,
Postavljajo hiše, saj je reka
Mejna črta in njen breg je
Kopni svet, sam s sabo zadovoljen,
Čas, ki ga neumorna voda obdaja.
Zgodba se v ustju izteče.
Zamudnikov zadnji korak
K zatonu, omahljivo pred znova
Zastavljenim stikom morja in peska,
Poslednje pedi zemlje in
Prvega morskega vzgiba.
Prevedel Marko Kravos
