Uroš Mozetič

Uroš Mozetič (1961-2016)  anglist, prevajalec, profesor in prevodoslovec, je svoje življenje posvetil poeziji. Priznan je predvsem po prevodih poezije (Whitman, Auden, Cummings), njegovo lastno pesniško ustvarjanje pa je ostalo manj znano in omejeno na revijalne objave. Dvojezično slovensko-angleško knjigo, ki je izšla v Poetikonovih lirah, je uredila Petra Baksa in v njej zbrala revijalno objavljene pesmi, avtorjeve lastne prevode v angleščino ter prevode Nade Grošelj, ki je za angleški del prispevala tudi opombe in spremno besedo.

Knjiga PESMI / Poems je poklon Urošu. In darilo bralcem poezije in vsem, ki so bili z Urošem povezani in so ga imeli radi.  

(Foto: Željko Stevanić).

XIV.

Vse je ugasnilo in prižgale so se tème.
Korenine Njegovih besed so bile globoko
v zemlji, veje so se vile pod nebo: talilni grob,
ki iz človeka stiska bistvo.

Ostal je čas, ki je brez kraja.
Ostalo je, ki je, kar je.

In si.

XIV.

All is extinguished, darknesses are lit.
The roots of His words lay
Deep in the earth, the branches winding skyward:
A melting-grave which presses out man’s essence.

What’s left is time without an end.
What’s left is that which is what it is.

And you are.

(Pesmi / Poems, Poetikonove lire 2020)