Marcello Potocco

Marcello Potocco je bil rojen leta 1974 v Ljubljani. Doslej je izdal štiri pesniške zbirke: Lila (Mondena, 2002), Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih (LUD Literatura, 2005), Popravki pesniške zbirke (LUD Literatura, 2007) in Via Francigena (LUD Literatura, 2011). Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko Via Francigena pa za Jenkovo nagrado. Pesmi objavlja v vseh pomembnejših slovenskih revijah, prevedene pa so bile v srbščino in hrvaščino, angleščino, češčino, poljščino, makedonščino, v latvijski in beloruski jezik ter v italijanščino. Nastopal je na literarnih večerih in festivalih v Sloveniji in v tujini, med drugim na festivalih Goranovo proljeće, Dnevi poezije in vina v Medani, Residenze estive v Italiji in Kibatek v Turčiji. Je član Društva slovenskih pisateljev. V letu 2000 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije, l. 2006 pa doktoriral s tezo "Kulturna identiteta in estetskost v angleški kanadski in slovenski poeziji". Od leta 2007 predava Literarno teorijo, Svetovno književnost, Sodobno slovensko književnost in Kreativno pisanje na Univerzi na Primorskem.

Kontakt: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 

http://www2.arnes.si/~mpotoc29/index.html 

duchesse anne

mesto se odmika. Luči se
oddaljujejo, dokler se končno ne
skrčijo v en sam, megleni trak. Potem
še trak izgine. Ostala je še ta rezka
bela luč, ki osvetljuje pregibe železja,
vonj po nafti. Ljudje, ki tonejo
v spanec. Na ladji smo. Plovemo
sredi čiste teme. Plovemo po temi,
ki se nam ne more izmakniti,
po črnini, ki nam je usojena kakor
s karto, ki smo jo vplačali v pristanišču.
Vodi nas avtopilot, kapitan in posadka
so tu le še za preverjanje začetnega
in končnega manevra. Tudi oni
ponoči spijo.

                            Tudi oni,
tako kot potniki, prepričano sanjajo,
da je to pot predvidljivega. Sanjamo,
da se bomo zjutraj prirezali ven,
nedotaknjeni. Izčrpani od nedotaknjenosti.