Jernej Kusterle
Dr. Jernej Kusterle (1987), slovenski jezikoslovec, literarni teoretik, literarni zgodovinar in knjižni urednik. Disertacija: Estetika grdega v poeziji slovenske moderne (2022). Pesniške zbirke: Pesniška svoboda (2004), Neskončne poljane digitalnih misli (2012), Tipkopisi: Geneza (2016) in Pekinški vrtovi; The Gardens of Beijing; 北京的园子 (2021).
Za magistrsko delo je leta 2016 prejel študentsko Prešernovo nagrado, v študijskem letu 2019/20 je bil Škrabčev štipendist, v študijskih letih 2018/19, 2019/20 in 2020/21 pa je bil kot lektor za slovenski jezik, literaturo in kulturo zaposlen na Univerzi za mednarodne študije v Pekingu (BISU) na Kitajskem, kjer je bil leta 2019 tudi pobudnik in soustanovitelj Pedagoško-raziskovalne sekcije slovenistike ter pobudnik in soustanovitelj Slovenske knjižne sekcije. Za zasluge, pedagoško uspešnost, organizacijske dosežke in vodstvene kompetence mu je vodstvo BISU podelilo predstojništvo slovenistike (junij 2019–julij 2021).
Kusterle je kot knjižni urednik zaposlen pri Celjski Mohorjevi družbi, je član uredniškega odbora najstarejše slovenske revije za literaturo, kulturo in družbo »Zvon«, član Slovenskega društva za primerjalno književnost in član Slovenskega društva za estetiko.
Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
(Foto: arhiv avtorja)
Vprašaj
Zapostavljen zaradi pesniških kvot
se sprašuje, če je za urbano poezijo preveč
radikalen, če njegove interpretacije
porabijo preveč energije,
če organizatorje literarnih večerov plastenka
vode stane preveč, da bi ga redno
vabili na kavarniška srečanja,
če obiskovalci na kulturne prireditve
pridejo samo jest in pit,
če je njegov jezik preveč zapleten za
vzvišene poglede zgaranih
mestnih gospa, ki so za pravo ljubezen
izvedele v trivialnih romanih,
če je svet burleska malomeščanske mladine
s predrtimi vekami,
ki z ustnic liže grenke ostanke
preperele sline nekoga, ki je še včeraj
bil, danes pa gnije,
če so pozlačeni nasmehi za gracioznimi
obrazi preveč plastični,
da bi jih med hitenjem opazili,
če so besede le besede
in poljubi le poljubi nagačenih živali,
ki se s polakirano mimiko
vraščajo v intimo hladnih kipov,
če je v njegovem performansu patos,
ko recitira prazni dvorani,
ker nihče, ki da kaj nase, ne bere poezije!
