Jernej Kusterle: Klišeji za 14,99 evra
Zala Đurić Ribič: Zbrka poezije
(Ocean, Zagorje ob Savi 2016)
Le kaj drugega bi lahko pričakovali od hčerke znanega filmskega režiserja Branka Đurića in igralke ter nekdaj uspešne pevke Tanje Ribič kot pa to, da bo poleg spogledovanja s filmskimi vlogami poskusila vsaj s pisanjem poezije. Če že ne drugega – seveda. Zelo težko je namreč obiti biografski kontekst, če pesniška zbirka izide v nakladi 2.000 izvodov, kar je precej višji procent, kot ga slovensko pesniško založništvo beleži sicer (npr.: pesniška zbirka P(l)ast za p(l)astjo (2014) Petre Kolmančič je pri Založbi Pivec izšla v nakladi 500 izvodov, pesniška zbirka V tem mrazu (2015) Svetlane Makarovič je pri Beletrini izšla v nakladi 600 izvodov, pesniška zbirka Kalende (2016) Milana Vincetiča je pri Založbi Litera izšla v nakladi 350 izvodov, pesniška zbirka Avtomobilski bluz (2016) Uroša Zupana pa je pri Cankarjevi založbi izšla v nakladi 300 izvodov). Pa kljub temu. Prvi vtis – knjiga je lično opremljena, je v velikosti žepnic, ima trde platnice – je bil uspešen. Morda pa zbirki delam krivico, ko mlado ustvarjalko oblegam s predvidevanji in stereotipi o tem, da imaš lahko vse, če imaš pomembne starše.
Naslov pesniške zbirke Zala Đurić Ribič je Zbrka poezije. Da, prav ste prebrali – zbrka in ne zbirka.
Sprva sem tudi sam naredil to napako, da sem naslovu v mislih enostavno dodal črko. Zakaj? Beseda zbirka je danes verjetno bolj rabljena beseda kot besedna zveza Janez Janša. Vsak, ki ima pet minut časa preveč in si zaželi svoje knjige, lahko izda zbirko, pa naj bo to zbirka pesmi, kratkih zgodb ali česa podobnega, kar je prepuščeno človeški domišljiji. Po drugi strani pa vse več ljudi »ponovno« uporablja besedo poezije v pomenu več pesmi (npr.: Vlado Kreslin: Pojezije (Kreslin, 2009), Karel Klančnik: Poezije (Amalietti & Amalietti, 2009) idr.). Pri tem se večkrat vprašam, ali gre tu morda za parazitski refleks, ki temelji na pesniški zbirki Franceta Prešerna?
Odložimo rahlo zastranitev na stran. Če želimo izvedeti pomen iznaslovne besede »zbrka« bomo razlago zaman iskali v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Si pa lahko pomagamo z medčloveškim slovarjem pogovornega jezika in slenga, kjer zbrka pomeni zmešnjava. Zmešnjava poezije torej. Čudovito. Dekle ni samo lepo, ampak tudi razgledano. Avtorica je z naslovom povedala več kot marsikateri literarni esej o stanju znotraj sodobne slovenske poezije. Žal so se moji upi o svetovljanski razsežnosti zbirke razblinili že v prvi kitici prve pesmi, kjer lahko beremo: »Združiva se v eno. / Vroče kot julija, / čeprav je zima.« (Zmedla sva letne čase, 8). V redu, mogoče je samo začetek nekoliko ponesrečen. Kljub vsemu gre za mlado avtorico, ki šele vstopa v krvoločno literarno kletko, kjer stekli kritiki prežijo na mlada, nedolžna bitja. Druga pesem je sestavljena iz štirih verzov, in sicer: »Ljubezen slepi. / Jaz sem kura. / Kje je zrno? / Zrna ni.« (Slepa kura strada, 9). Na tej točki bralca že začne skrbeti, če je morda precenil pesniški potencial mlade ustvarjalke. Pesem za pesmijo razpira kliše za klišejem. »Zvečer / premajhna postelja. / Malo sva grešila. / Zjutraj / prevelika postelja. / Veliko solz sem potočila.« (Pristrižena krila, 25) Ko človek prebira pesmi, dobi občutek, da bere osebni dnevnik najstnice, ki je razpeta med resničnost in čustva, s katerimi še ne zna razpolagati. Na to usmerjajo tudi enostavni ritmično zloženi verzi: »Lažeš meni, / lažeš njej. / Kaj je s tabo? / Daj, povej! // Hočeš mene, / greš pa z njo … / Jao, jao, / ljubic sto!« (Sto tri, 33).
Bolj kot na zmešnjavo poezije, me pesniška zbirka spominja na zmešnjavo misli, ki ležijo razmetane po vsem podstrešju mlade avtorice. Ker so pesmi izolirane od nekih strašnih metafor, ki bi ponujale možnost več interpretacij – kar naj bi se za poezijo spodobilo in bilo pravično, se da celotno pesniško zbirko brez izgube informacij prebrati v manj kot petnajstih minutah. Za 15-minutno razvajanje s klišeji slavne najstnice lahko poravnate račun v višini 14,99 €. Vendar pozor! Po tem, ko boste prebrali Zbrko poezije, boste dobili občutek, da je še branje osmrtnic težko, umetniško branje.
