Teorija ljubezni

»Kako govoriti o ljubezni?« je vprašanje, na katerega Siméonova poetična Teorija ljubezni odgovori suvereno in z optimizmom: z jezikom poezije.

Pesniški jezik je najbolj pristen jezik ljubezni, poudari Jean-Pierre Siméon, ne omejujejo ga pravila, definicije ali argumenti: izraža se z metaforami, primerjavami, dvoumnostjo, preskoki, zvočnimi figurami, ostri čute in pozornost, upočasnjuje branje in izziva domišljijo. V času, ko se mišljenje o svetu utaplja v abstraktni govorici in plehki klišejski retoriki, ljubezen vendarle obstaja. Ni nekaj abstraktnega, imaginarnega, znanstveno-teoretičnega, je vitalni proces, ki ga dojemamo s čustvi in razumom, predvsem pa s telesom: v dihu, dotiku, toplini, bližini, napetosti, vznemirjenju. Zato lahko vsak razmišlja o ljubezni in išče načine, kako jo bo opisal, izrazil, zapisal ali izpovedal. Vendar ne z jezikom abstraktnih konceptov ali znanstvenih teorij, pač pa s pesniškim jezikom, ki je edini, ki se zmore približati »definiciji« ljubezni v njeni krhkosti in spremenljivosti, srečevanju čustev in misli, intuicije in razuma, govorice in telesa.

»Ljubiti pomeni ne vedeti,« je izrek, ki ga Siméon postavi na začetek svoje poetične teorije ljubezni. V ljubezen vstopimo brez zagotovil ali vnaprejšnjih odgovorov, ljubezen ni problem, ki ga rešimo, temveč skrivnost, ki jo živimo: »Ljubiti pomeni utelesiti skrivnost.« Je izkušnja novega, nepričakovanega: »Kaj ni ljubiti najti tisto, česar nismo iskali?« Je prostor, kjer se lahko zgodi nekaj nenadejanega, presenetljivega, vendar se v odnosu resnično odpremo šele takrat, ko sprejmemo svojo ranljivost, ko tvegamo bolečino, nesporazum ali izgubo: »Ljubezen zahteva krhkost.« Ljubezen je vedno tudi tveganje, izostrena občutljivost in s tem ranljivost, vendar brez tega ni pristnosti in ni polnosti. »Ljubezen je dvojno upanje, torej dvojni nemir.« V tem se poezija in ljubezen srečata: obe temeljita na pripravljenosti in pogumu za odprtost. .

Jean-Pierre Siméon (1950) brez dvoma eden tistih sodobnih francoskih pesnikov, ki so najbolj celovito, vsestransko in angažirano povezani s poezijo: kot pesnik, avtor poetičnih dram, romanov in knjig za mlade, kot prevajalec, dramaturg in dolgoletni umetniški vodja pesniškega festivala Printemps des poètes, kot založnik, sodelavec literarnih revij in urednik prestižne zbirke Poésie/Gallimard. S svojo neomajno in vsestransko angažiranostjo je v Franciji veliko pripomogel k širjenju, branju in pisanju poezije med mladimi.

prevod in spremna beseda / translation and postface
Nadja Dobnik 

• Poetikonove lire / Poetikon's Lyres
  118. knjiga / 118th book
• urednik zbirke / series editor
  Ivan Dobnik
• oblikovanje zbirke / series design 
  Sandi Radovan
• 2025
  88 strani / pages
  cena / price 23 EUR
• Knjiga je izšla s podporo Programa za pomoč pri izdaji knjig, ki ga izvaja Francoski inštitut.
• Knjižni program Hiše poezije omogoča Javna agencija za knjigo RS.

 Knjigo lahko kupite s popustom na povezavi: NAROCILO

Zbrane pesmi 5

Bolj daljni kraji / Na rečnem bregu

Peti zvezek Miłoszevih Zbranih pesmi vsebuje zbirki, ki sta izšli v 90. letih 20. stoletja: Bolj daljni kraji (Dalsze okolice, 1991) in Na rečnem bregu (Na brzegu rzeki, 1994), pesnikovi trinajsto in štirinajsto pesniško zbirko, poleg tega pa še vse pesmi ter krajši izbor pesmi v prozi in proznih zapisov iz Psička ob cesti (Piesek przydrożny, 1997). Bolj daljni kraji (1991) je zrela, meditativna zbirka, v kateri Miłosz s treznim, pogosto tudi spravljivim tonom premišljuje o starosti, času, veri in smislu bivanja. V ospredju so jasne, konkretne podobe sveta, ki se prepletajo z metafizičnimi vprašanji ter iskanjem notranjega miru in hvaležnosti za “navadno” izkušnjo življenja. Na rečnem bregu (1994) nadaljuje pozno Miłoszovo refleksijo: ob motivih spomina in vračanja k izvorom odpira teme odgovornosti, zla, trpljenja in vloge pesništva v sodobnosti. Zbirka deluje kot premišljevanje med preteklostjo in sedanjostjo, med osebnim spominom in zgodovinskim nemirom, z izrazito etično in duhovno razsežnostjo.

prevod / translation

Jana Unuk

 

opombe in spremno besedilo / annotations and commentary 

Jana Unuk

 

• Poetikonove lire / Poetikon's Lyres
  125. knjiga / 125th book
• urednik zbirke / series editor
  Ivan Dobnik
• oblikovanje zbirke / series design 
  Sandi Radovan
• 2025
  204 strani / pages
  cena / price 23 EUR
• Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo RS.

Zleknil sem se in legel na njihova ležišča

V 2. zvezku zbranih pesmi z naslovom Zleknil sem se in legel na njihova ležišča so zbrane Kavafisove nedokončane pesmi in umetniška proza, ki dopolnjujejo podobo tega velikega pesnika 20. stoletja. Kavafisov prispevek k moderni poeziji je inovativen in nespregledljiv. V svojem pesništvu je tematsko črpal predvsem iz helenistične, poznoantične in bizantinske zgodovine in kulture, mesti, ki se posebej pogosto pojavljata v njegovih zgodovinskih pesmih, pa sta Aleksandrija in Antiohija. Njegove pesmi pogosto delijo na tri tematske sklope – senzualne in erotične, zgodovinske ter filozofske, pri čemer marsikatera pesem spada v vsaj dve od teh kategorij. Za njegov pesniški izraz je značilna tudi raba t. i. person, resničnih ali fiktivnih osebnosti iz grške zgodovine, do katerih ostaja ironično distanciran. Dileme in usode njegovih številnih lirskih subjektov delujejo kot ilustracija, kot alegorija arhetipskih človeških stanj in čustev. Ker v njegovih pesmih refleksivnost prevladuje nad liričnostjo in ker se nenehno ukvarja z minevanjem časa in človekovo usodo, deluje, kot da bi prehiteval svojo dobo in že napovedoval kasnejši, povojni pesniški modernizem. 

Konstandinos Kavafis (1863-1933) velja za enega najvplivnejših pesnikov 20. stoletja, s svojim samosvojim, učenim, refleksivnim in hkrati senzualnim liričnim glasom utiral pot grškemu in evropskemu pesniškemu modernizmu. 
Prevode poezije in proze je Lara Unuk dopolnila z izčrpnimi opombami, spremno študijo O nekanoničnem Kavafisu, preglednico Kavafisovega življenja in dela ter pregledom izdaj in objav Kavafisa v slovenščini.

prevod / translation
Lara Unuk 

opombe in spremno besedilo / annotations and commentary
Lara Unuk

• Poetikonove lire / Poetikon's Lyres
  124. knjiga / 124th book
• urednik zbirke / series editor
  Ivan Dobnik
• oblikovanje zbirke / series design 
  Sandi Radovan
• 2025
  250 strani / pages
  cena / price 23 EUR
• Izdajo knjige je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Za več svetlobe

Pesniška knjiga Za več svetlobe je prvi del osebne antologije pesnika Charlesa Julieta (Pour plus de lumière, Poésie/Gallimard, 2020) in združuje izbor iz zbirk Prežanja (Affûts, 1990), Druga pot (L'autre chemin, 1991) in Tista dežela molka (Ce pays du silence, 1992).
V zbirki Prežanja je v ospredju nemiren glas, ujet v nenehni razpetosti med kaosom in hrepenenjem po življenju. Pesmi so zgoščene, ritmično napete, z izrazito eksistencialno ostrino: iskanje “rojstva” v sebi, preizkušanje mej in vztrajanje v ljubezni, ki se vedno znova začenja. Druga pot je poezija izpraševanja in samospoznavanja: glas je asketski, zadržan, a usmerjen v svetlobo, ki jo je težko doseči. Juliet razume pisanje kot dolgotrajno notranje delo – način, kako se iztrgati kaosu, prehoditi temo in v obdobjih zastoja najti novo smer. Tista dežela molka, v tem izboru ključna za Julietovo poetiko, združuje besedila, ki jih narekuje ljubezen, iskanje avtentičnosti in resnice. Je poezija preprostih, udarnih, zgoščenih besed in močnega ritma, ki izrisuje pot strogosti in čistosti ter poskuša spraviti zunanje in notranje, izgnanstvo in privolitev, žalovanje in radost – proti “deželi molka”, kjer se lahko znova zasliši glas.

Charles Juliet (1934-2024) je eden najpomembnejših francoskih pesnikov, esejistov, pisateljev in intelektualcev druge polovice 20. stoletja. Poleg poezije in avtobiografskih pripovedi imajo v njegovem obsežnem opusu posebno mesto dnevniki, ki obsegajo več kot šest desetletij, zajetih v desetih objavljenih knjigah. Njegova poezija je prevedena v več kot petnajst jezikov. Za svoje delo je leta 2013 prejel Goncourtovo nagrado za poezijo in leta 2017 veliko nagrado Francoske akademije za ustvarjalni opus.  

prevod / translation
Živa Čebulj 

spremna beseda / postface
Živa Čebulj

• Poetikonove lire / Poetikon's Lyres
  117. knjiga / 117th book
• urednik zbirke / series editor
  Ivan Dobnik
• oblikovanje zbirke / series design 
  Sandi Radovan
• 2025
  172 strani / pages
  cena / price 23 EUR
• Izdajo knjige je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Oddaljevanje

Oddaljevanje (Udaljavanje, Arhipelag, 2022) je pesniška zbirka v znamenju nenehnega premikanja in izmikanja. Pesmi izhajajo iz konkretno poimenovanih krajev in mestne topografije, lirski subjekt se giblje skozi mesto in širše prostore, ob tem pa se ne spreminja le pokrajina, temveč tudi on sam. Zgoščeni verzi “od točke do točke” prehajajo od toponima do toponima ter iz vidnega sveta ustvarjajo intenzivne notranje doživljaje (med prostorom mesta in Donave ter med priobaljem in »črnim Beogradom«). Bojan Vasić je natančen opazovalec tako notranjega kot zunanjega sveta, ki ju bralcu približuje s spoštovanjem do vsega, kar (p)opisuje pozorno, podrobno in sinestetično. Motivi segajo od bibličnih, klasičnih, poetoloških do narave, ekologije, potovanj, nestabilne svetlobe in predvsem nenehnega premikanja. S spretnim kadriranjem podrobnosti, vrednih pesmi, se pokrajina kot mikroprostor prelevi v ujeti trenutek kot edini čas, ki nam resnično pripada.

Bojan Vasić, rojen leta 1985 v Banatskem Novem Selu, je srbski pesnik, prozaist in kritik, član Srbskega književnega društva, ki živi v Pančevu. Do zdaj je objavil osem pesniških zbirk in prejel več književnih nagrad, med drugim nagrado Branko Miljković za zbirko Oddaljevanje. 

prevod / translation
Natalija Milovanović 

spremna beseda / annotations and commentary
Natalija Milovanović / Ivan Antić

• Poetikonove lire / Poetikon's Lyres
  120. knjiga / 120th book
• urednik zbirke / series editor
  Ivan Dobnik
• oblikovanje zbirke / series design 
  Sandi Radovan
• 2025
  92 strani / pages
  cena / price 23 EUR
• Izdajo knjige je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Nostalgija, utopija

Nostalgija, utopija je zgoščena knjiga poezije, ki tvori sintezo ustvarjanja Ivana Dobnika od začetkov leta 1975 do »koronskih« zbirk Tihe pesmi, Čajne pesmi in Rojstvo oaze (2020-2022). Do konca odprto nebo (2023) paže nosi elemente, ki se razmahnejo v Nostalgiji, utopiji. Nadgradnja ter nadaljnje razvijanje poetične forme v knjigi pesmi Nostalgija, utopija se dotika temeljev problematike nostalgije kot pojma hrepenenja po kraju (domu), ki ga ni več ter na drugi strani vztrajne gradnje simbolnega kraja bivanja v poeziji (utopija). Ontološka diferenca razpetosti človeka v modernem svetu je vse bolj intenzivna, dokončnih in konkretnih odgovorov o tem, kako najti pomiritev, mir in zavetje, pa je vse manj. Pesmi opisujejo in raziskujejo ta stanja na slikovit in poetično meditativen način, utopija postane kraj poezije, nostalgija s pomočjo spomina in pesniškega jezika pa se združuje s konkretnim pesniškim svetom. Zbirka Nostalgija, utopija je pesnikovo stanje med liriko in njenimi nasprotji, nadgradnja ustvarjanja Ivana Dobnika in drugačen pogled na razsežnosti krize človeštva – seveda skozi jezik pesmi, skozi intimni svet pisanja za varovanje temeljnih vrednot individuuma.

• Poetikonove lire / Poetikon's Lyres
  116. knjiga / 116th book
• urednik zbirke / series editor
  Ivan Dobnik
• oblikovanje zbirke / series design
  Sandi Radovan
• 2024
  68 strani / pages
  cena / price 23 EUR 
• Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo RS.

 Knjigo lahko naročite po ceni 18 EUR na povezavi  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.