Polič Andraž

Andraž Polič (1972), pesnik, glasbenik, skladatelj, igralec. Od leta 1992 je ustvaril glasbo za več kot deset gledaliških predstav doma in v tujini ter za nekatere filme. Leta 2002 je ustanovil elektro-akustično skupino Hamlet express, ki temelji na njegovih besedilih in avtorski glasbi »fusion chanson«. Kot vokalist je sodeloval pri projektu Odpeti (Niko Grafenauer, Dane Zajc, Srečko Kosovel). Zbirke: Hamlet v Karpatih (1995), Miniature (2000), Brlog besed (2002), Srečevanja (2003), Zrcala na razpotju (2004), Arabeske (2004), Bližine Ujeti glas (2006), Na prvem tiru (2008), Voda puščave (2008), Hoja (2010), Čarodejni palčki rastlin (2010),Voda Pouště (2012), Ona je mesto (2013). Živi in ustvarja v Pragi ter po svetu.

 


Tin na postaji

Klatim se po mestu kot »rolling stone gathers no moss« in mečem klobuk na svojo klop brez ulične

številke, ko zdrsnem v sanje. «Kje je drobiž in jutranja kava?«, se vprašam na železniški postaji in se

zazrem v zelen tunel njenih zenic. Šivanke so grenke od heroina. Bežim!

Strah me je kamnitih žil in gnilih jeter, priznam. »Rojevamo se, da bi živeli«...«Majke« grejejo dušo, ko

drvim na zvočnem valu po prašni cesti. »Jeans« je star, a brez strganin. Koža nima več garancije. Moja

leta so brez aduta. Le srce še kdaj preskoči v divjem ritmu in požene kri, ko me skrije tvoja volkulja v noč.

 

Vasko na ravnici

Tisa razlita v tiho obzorje. Ceste padajo čez rob pogleda. Kamor sežejo polja, zori tvoja ljubezen.

V vinskem zatonu raste tujina. Breze so pesmi, ki grejejo dom. Pisani stihi za pisma domačim.

Na balkonu gnezdijo lastovice. Njihova vrnitev je tolažba. Rekel je, zašepetal: moja si...

Tisa razlita v tiho obzorje.