Cveto Preželj

Cveto Preželj, rojen 1947 v Ljubljani, pesnik, dramatik. Napisal drame Bombaša (2007), Zadnja zabava (2007), Roparska brata in trubadurka (2008), Gledališče duhov (2009), Grizli (2009), Stric (2009), radijsko igro Carinik s Kolpe (2007), knjigo za otroke Kaj in trije mački (2007), Pomladna kraljična in palček Piskač (2009), Mesečev zaliv (2009), Petelin in njegove muhe (2010) in pesniške zbirke Oči (1969), Iz mojega sveta (1972), Imenujem te (1975), Uspavani pekel (1989), Rožnati tiger (2006), Amen na kamen (2006), Pesem na ovitku (2007), Novo drevo (2007), Goreč grm (2008), Prazen dan (2008), Triptih (2009) Novo sonce (2009) in Barbara (2011). Poezijo objavlja v osrednjih slovenskih literarnih revijah. Živi in ustvarja v Ljubljani.

 

 

(Foto: Murr) 


Rad bi bil zdravnik

Kaj je zdaj z viharjem,
ki naj bi podiral drevesa?
V sončen dan grem
in pozabim na opozorila
mlade zdravnice.
Z veseljem bi ji pregledoval znamenja.
Zagreta za delo me ne opazi.
Znamenja, spremembe na koži.
Gleda v zaslon. Besede morajo biti tam.
Ne vem več katere besede.
Družina. Sorodniki.
Eva in Adam sta tista,
ki sta se pražila na soncu.
Gleda me lepotička mlada.
Rad bi ti pregledoval materina znamenja.
Smrti je tako vseeno, kaj bi delala.

(Poetikon 65-66)