Violeta Tančeva Zlateva
Violeta Tančeva Zlateva se je rodila leta 1968 v vasi Borievo pri Strumici, diplomirala pa na Katedri za južnoslovansko književnost in kulturo na Filološki fakulteti v Skopju. Dela kot lektorica makedonskega jezika pri založbi Tri. Od leta 2000 je članica Društva pisateljev Makedonije, članica lektorskega društva Makedonije ter literarnih uredništev Akt in DPM Stožer. Objavila je pesniške zbirke Moj Pikaso (2007), Ujetniki molka (2010), Ognjena (2011), Najina zgodba (2013), Leto brez poletja (2015), Pot (2018), roman Vračanja (1993), kratke zgodbe Vrnitev v Borievo (1999), mladinski roman v pismih Pisana pisma (2008), pesmi ter pesmi v prozi Knjiga sanj (1992). Prejela je nagrado za kratke zgodbe na Andrićevih dnevih v Travniku, na Festivalu Struški večeri poezije je leta 2015 prejela nagrado Bratov Miladinov za najboljšo pesniško zbirko Leto brez poletja ter nagrado Društva pisateljev Makedonije Aco Šopov za najboljšo pesniško zbirko Pot. Piše poezijo, prozo in eseje.
(Foto: arhiv avtorice)
Prevodi pri Hiši poezije
Pot proti domu
Neopazno
so kakor jata odletela leta
Angelski bratje so se utrudili
varovati me pred mojo nepremišljenostjo
in slabimi namerami ljudi
Še vedno sem otrok kakor
v času
ko je Gospod na statvah
tkal svet
Sprehajam se opita od spomladanskega rastlinja
nora od širnih planjav
ki mamijo oči
Ogrni me z ogrinjalom iz vetra
zelenje moje
združi mojo bit
razsejano
skozi čas
v lase mi zatakni zvezdo
ki mi bo
osvetljevala noč
Kajti bojim se da bom očarana
s Poezijo
pozabila pot nazaj
do moje škatlice vžigalic z imenom
dom.
Prevedla Lara Mihovilović
