Vid Sagadin Žigon
Vid Sagadin Žigon, rojen 1972 v Celju, novinar, pesnik, literarni kritik, prevajalec, lektor. Študiral na FF v Ljubljani. Objavljal v Literaturi, Dialogih, Novi reviji, Apokalipsi, Poetikonu in na radiu ter v dnevnikih Slovenec, Večer in Dnevnik. Prevajal avtorje: Simone Weil, Arthurja C. Dantoja, Žarka Paića. Pripravil ciklus oddaj o literarni interpretaciji na 3. programu Ars. Izdal pesniške zbirke Drevored (2009), Špilunga (2015) in Metamorfoze (2017).
(Foto: Murr)
Balada o nemogočen podvigu razsedlati samoto
Samoten jezdec sem že od
nekdaj, ne pripadam nikomur,
še sebi ne, kaj šele kakšni grupi,
ne zalezujem nikogar, še sebe ne,
ne maram insinuacij in nikoli ne
kapituliram, zapomni si to enkrat
za vselej, četudi pridem kdaj pod
tvoje okno pet hvalnice tvojemu
obupu in vsem svojim porazom, je
to zaradi tega, ker nikoli nočem
razsedlati zvestega konja, ki me
vodi po poljanah lastnega nemira,
in ker je še dovolj bitk s samim sabo
za izbojevati, preden izginem iz niča
vsega, kar me obkroža, kajti jaz sem
lonesome rider, in to vejo vsi, ki me
zares poznajo, pa naj si to priznajo
ali ne, in nisem lačen, nikoli nisem
bil lačen sprejetosti od kogarkoli, še
najmanj pa od tistih, ki jih imam rad,
kajti jaz sem se rodil v samoto, stran
od vsega, kar se me hoče polastiti
s kremplji obstajanja, kajti jaz niti ne
obstajam, vsaj ne tako, kakor si vi
predstavljate, da sem, zatorej roke
stran od moje samote, če ne morete
je sprejeti takšne, kakor je, bose
v njeni samotni hoji nad prepadom
dneva, ki zeva iz mojih brezdanjih oči.
