Ivo Svetina

Ivo Svetina, rojen leta 1948 v Ljubljani, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec. Študiral primerjalno književnost in literarno teorijo na FF v Ljubljani. Med 1985 in 1992 dramaturg in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, med 1993 in 1998 delal na Ministrstvu za kulturo RS, do 2014 direktor Slovenskega gledališkega muzeja. Leta 1988 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Pesniške zbirke, izdane v zadnjem desetletju: Pesmi nevednosti (2004), Lesbos (2005), Vrt pozabe (2005), Pes in Perzijci (2008), Na obali oceana tovarna poezije (2008), Sfingin hlev (2010), Kentaver, maline in ... alkohol (2011), Marijine pesmi (2012), Strašni delavci (2014) in Otroka v jaguarju (2016). Živi v Ljubljani.

     

(Foto: Jože Suhadolnik)


Iz Kitajskega zvezka

41.

Voda in veter sta te naredila: zemlja se vama
je prepustila, vdala – ji je zmanjkalo poguma?
Da je nastal tempelj brez strehe, kupola nebo,
v katerega so se zatekala božanstva: brezštevilna
do 6. stoletja pr. n. št., nato pa so sedali na vetrovne
prestole izbrani, brezmadežno spočeti, edinorojeni,
in klesali svoje simbole v čela in srca začudenih.

Znova se oglasi veter, s seboj prinaša vonj
po izgubi, mrak prši, oči si žele, da bile slepe,
da nikdar več ne bi videl naročja skromnega boga,
edinega med mogočniki in ošabneži,
ki je njo, ki rekel sem ji princesa, odnesel
kot oktobrski list s seboj v nikdar doumljeno tišino.

  

(Poetikon 69-70, 2016)